Steklene ograje so danes vidne na vsakem koraku, vendar le del teh je izvedenih s skritim vpetjem. To pomeni da je vidnih minimalno ALU ali INOX vpenjalnih elementov. Želimo doseči čistost efekta vstavljenega stekla v zarezano ploščo.
končni izgled skritega vpetja steklene ograje
Preprost in zanesljiv način je vstavljanje stekla v posebne železne cinkane profile, ki so predhodno vgrajeni direktno na AB ploščo, železno ali leseno nosilo konstrukcijo. Nato sledi podlivanje z dvokomponentno maso na osnovi poliuretana. Tako dosežemo ustrezno stopnjo vodotesnosti, kar pa naredi ta način vpetja primeren za zunanje ograje.
Vgraditev skritega železnega profila za stekleno ograjo
V kolikor je želena končna višina ograje 100 cm, je potrebno upoštevati dodatnih 10 cm stekla v profilu. Zelo pomembno je, da je profil kvalitetno vgrajen, saj se ga kasneje zalije s tlaki in naknadni popravki niso več mogoči. Upoštevati je potrebno tudi moment, ki bo deloval na profil kasneje preko 100 cm visoke ograje (predvsem kadar se profil podlaga na določeno višino).
Podlitje steklene ograje z dvo-komponentno maso
Ko so stekla uspešno vstavljena in dvokomponenta masa strjena sledi čas za talno oblogo. Pogosto je v zasebnih hišah to kar parket, ki se ga čim bolj tesno položi do stekla. Enako velja za poševne stopniščne ograje in ravne ograje v galerijah.
Primer tesno položene talne obloge na stopnišču
Ko je talna obloga položena in poznamo končne višine pohodnih površin, se lahko na zunanji strani ograj izdela suhomontažne (knauf) maske. Te so lahko tudi iz stirodurja, pločevine ali pa lesa. Vse maske stopniščnih ograj se izdela s pomočjo kartonastih šablon. Z njihovim preoblikovanjem in odrezovanjem se preslika celotno stekleno površino na zunanjo stran ograje. Pri tem je pomembno uskladiti končno višino maske in pohodne površine.
Tu je prikazan časovni potek vgradnje stekel in izdelave mavčne maske. Zadnja faza kateregakoli skritega vpetja naj bi vedno bila odstranitev folije, katera poskrbi da nosilni konstrukcijski element ni viden. To so lahko beton, železne in lesene konstrukcije, dvokomponentna masa, podložke, guma ter distančniki in drugi pritrditveni elementi.